Vpliv COVID 19 na finančne trge 2.del | SIERRA d.o.o. - Sistemske finančne storitve

Možnosti investiranja

Za investiranje imamo na razpolago veliko opcij. Vsaka izmed njih ima tako svoje prednosti, kot tudi svoje manj popularne plati. Če le imate možnost, je pomembno je, da ne stavite vsega na enega konja. Razpršena investicija se je še vedno izkazala kot najbolj modra naložba. Preden začnete investirati, si morate zagotoviti sredstva (gotovina), ki vam omogočajo preživeti obdobje med 6 meseci do enega leta v primeru izpada dohodkov. Žal je pri mnogih pogosta slaba navada zadolževanje preko vseh zmožnosti brez osnovne rezerve, kar se je izkazalo predvsem pri izbruhu koronavirusa, ko marsikdo sredstev za preživetje enostavno ni imel.

Med najbolj razširjene oblike investicij sodijo:

  • Nepremičnine

Nepremičnine sodijo med bolj varne investicije z nižjo stopnjo donosnosti. Pri vlaganju v nepremičnine je pomembno, da nakup nepremičnine obravnavate kot dejansko investicijo in ne kot nakup nepremičnine, v kateri boste živeli. V primeru slednjega je to strošek in ne investicija. Za nakup nepremičnine potrebujete večji kapital, ki ga že imate, oziroma si ga izposodite, za kar plačate določene stroške in obresti. Najemnina predstavlja dohodek od investicije in je obdavčena s cedularno obdavčitvijo, ki znaša 27,5 % od pobrane najemnine in je zmanjšana za pavšalne režijske stroške. Poleg tega ste v odvisnosti od velikosti nepremičnine dodatno obdavčeni z davkom za posest nepremičnine, v kateri ne živite. Ob novem nakupu nepremičnine ste takoj pozvani k prijavi lastništva nepremičnine z namenom odmere davka. Že dolgo pa se napoveduje tudi poseben davek na nepremičnine. Skratka, velika investicija z visoko stopnjo obdavčitve. Kljub temu je res, da tudi nepremičnina predstavlja kapital, ki ga lahko po potrebi spremenite v gotovino. Povprečna doba za prodajo nepremičnine v Sloveniji znaša 2,6 leta.

  • Naložbeno zlato

Naložba v zlato je dobro poznan način hranjenja denarja, ki ohranja realno vrednost vašega premoženja. Trgovanje z naložbenim zlatom ni obdavčeno, kar to obliko varčevanja dela že bolj atraktivno. Na trgu je večja ponudba posrednikov, ki vam naložbeno zlato ponujajo v različnih oblikah. Pri takih investicijah priporočamo nakup zlata, ki ga dobite v fizični obliki. Načini, pri katerih je zlato deponirano v bankah ali trezorjih, je manj priporočena oblika ne glede na to, kaj vam obljubljajo ponudniki.

Značilnost naložbenega zlata je, da v času krize povečuje svojo vrednost, saj investitorji v tem času iščejo varne pristane, v  času rasti tečajev pa svojo vrednost izgublja.

V času koronakrize se je tema dvema pridružil nov element: nezmožnost fizične distribucije zlata. To je tržno ceno kot tudi razliko med nakupno in prodajno ceno še dodatno povečalo. V zadnjem obdobju hkrati opažamo, da zlato vse bolj dobiva značaj špekulativne investicije, saj so nihanja v vrednosti precejšnja.

Pri nakupu naložbenega zlata moramo upoštevati tudi razliko med nakupno in prodajno ceno, razliko v ceni med manjšimi in večjimi apoeni in pa razliko med različnimi ponudniki (good delivery), saj ni vseeno, katero vrsto zlata kupujete.

V krajših časovnih obdobjih lahko zaradi posameznih kriz in posledičnih recesij z nakupom zlata ustvarite dobičke, na dolgi rok pa naložbeno zlato deluje kot ohranjevalec vrednosti vaše investicije. 

Danes, konec maja 2020, je vrednost zlata ca. 1730 USD za unčo, v začetku leta 1980 pa je bila nominalna cena 840 USD, kar bi ob upoštevanju inflacije danes pomenilo 2159 USD za unčo, iz česar sledi, da so investitorji po 40 letih realno še vedno v izgubi. V istem časovnem obdobju so kapitalski trgi dosegli tudi 2500 % rast (S&P 500).

Seveda so tudi obdobja, v katerih je naložbeno zlato ustvarjalo večje dobičke, vendar zgolj kot posledica posameznih kriz in nikoli kot blago, ki ustvarja dodano vrednost.

Za naložbeno zlato bi lahko dejali naslednje: kot špekulacija za krajše obdobje DA, kot dolgoročna investicija z namenom povečevanja kapitala NE.   

  • Vzajemni skladi

Vzajemni skladi so zelo popularna oblika investiranja sredstev, pri kateri zelo razpršena naložba zagotavlja varnost vaše investicije. Seveda ponovno govorimo o investicijskem obdobju nad 10 let. Vzajemni skladi so lahko, regijski, panožni, delniški, obvezniški ali mešani. Pri razpršenosti izstopajo krovni skladi, ki omogočajo prehajanje iz sklada v sklad brez dodatnih stroškov in obdavčitev. Pri vzajemnih skladih gre za to, da upravljalci s svojim znanjem in izkušnjami poskušajo z vašim in denarjem drugih vlagateljev doseči maksimalno donosnost.  Uspešnost posameznega sklada najbolje merimo po tem, kakšne donose so uspeli doseči v primerjavi s primerljivim borznim indeksom. Če so nad indeksom, potem ocenjujemo, da so pri svojem delu uspešni.

Odločitev, kam boste vložili svoj denar, je seveda vaša in od vas zahteva vsaj delno poznavanja trga oziroma pomoč svetovalca. Pri izbiri sklada je smiselno upoštevati:

  • velikost,
  • tradicijo (izkušnje),
  • rezultate, ki jih sklad dosega,
  • stroške,
  • ocene, ki jih dajejo mednarodni ocenjevalci (npr. Morningstar, Moody’s, Standard & Poors).

Slovenski trg je izjemno majhen – celotna sredstva v upravljanju znašajo ca. 2,6 mrd. EUR, kar je v primerjavi z velikim upravljalci kot npr. Black Rock, ki upravlja ca. 5000 mrd. USD, zelo malo.

Prednost tega načina vlaganja je v tem, da lahko z manjšimi mesečnimi vložki v daljšem časovnem obdobju ustvarite večji kapital. Pri tem ne smemo pozabiti obdavčitve kapitalskih dobičkov, ki znašajo:

od 0–5 let: 27,5 %

od 5–10 let: 20 %

od 10–15let: 15 %

od 15–20 let: 10 %

več kot 20 let: 0 %

Seveda lahko izberete tudi enkratno vplačilo, pri čemer pa se vedno postavlja vprašanje, ali sem kupil poceni ali drago, kar pa se pokaže šele skozi čas.

Za boljše razumevanje je spodaj prikazana primerjava med podjetjem  Berkshire Hataway in indeksom S&P 500.

  • ETF (Exchange-Traded Fund) skladi

ETF skladi so skladi, ki posnemajo izbrani borzni indeks, in sicer tako kot po naboru, kot tudi po deležu. Prednost tovrstne naložbe je v nizkih stroških, slabost pa v dejstvu, da le redki ETF-i dolgoročno presežejo donosnost borznega indeksa, na katerem temelji. V kolikor se ne spoznate na investicije in finančne trge pri izboru potrebujete pomoč svetovalca. Dobički so obdavčeni po lestvici obdavčitve kapitalskih dobičkov. Izbira sklada je vaša, prav tako tudi odgovornost za spremembo sklada ob nastali potrebi ali priložnosti.

  • Upravljanje s premoženjem

Oblika investiranja, pri katerem prepuščate odločitve o tem, kam vložiti denar, svojemu upravljalcu premoženja. Upravljalec bo na osnovi vaših vstopnih zahtev spreminjal strukturo vaše naložbe. To storitev izvajajo BPH (borzno-posredniške hiše) s svojimi upravljalci, pa tudi posamezne banke in zavarovalnice. V zadnjem času postaja popularno t.i. »aktivno upravljanje premoženja«. Pri tem gre za  to, da upravljalec spreminja vašo naložbo na način, da se skozi čas seli iz bolj volatilnih naložb (delnice) v manj volatilne naložbe (obveznice), kar pomeni, da upravljalec v zadnjem obdobju trajanja pogodbe zaščiti skozi čas doseženi donos tako, da naložbo v celoti prenese v obveznice, kjer čaka ta čaka na izplačilo.

  • Zavarovalnice

Že od zgodnjih let 21. stoletja v Sloveniji vlaganje v vzajemne sklade ponujajo tudi zavarovalnice. Gre za identične produkte kot so navedeni zgoraj, vendar se vlaganje izvede preko zavarovalne police. Taki investiciji so dodani posamezni zavarovalniški produkti po izboru vlagatelja, obvezno pa mora polica vsebovati zavarovanje za primer smrti zavarovanca. Te zavarovalne vsote znašajo v povprečju med 5 % in 10 % od teoretično skupno vplačanih sredstev v celotni dobi trajanja zavarovanja. Prednost take naložbe je, da po 10 letih trajanja pogodbe kapitalski dobički niso obdavčeni kot to nalaga ZDOH II v 81. členu. Po drugi strani so pri taki obliki pogodbe stroški nekoliko višji – nekaj na račun zavarovanja, ki je sestavni del take pogodbe, nekaj pa na račun načina sklepanja takih pogodb. Če strnemo vse lastnosti, lahko rečemo, da gre za obliko naložbe, ki je izredno primerna za povprečne vlagatelje, ki razpolagajo z manjšimi mesečnimi zneski in si ne želijo ukvarjati z investiranjem. Družbe za upravljanje, ki stojijo v ozadju celotnega sistema, pa so skrbno izbrane s strani zavarovalnice, v nekaterih primerih pa so celo v njihovi lasti.

  • Banke

V še ne tako davni preteklosti je to bila pri nas za veliko večino ljudi edina poznana oblika varčevanja. Ljudje so stali v vrsti pred bankami z namenom, da sklenejo za svoja sredstva takrat zelo popularen trimesečni depozit. Nič čudnega, saj so obresti tudi obresti tedaj segale do kar 12 % letno. Danes temu ni več tako. Obrestne mere se gibljejo okrog nič, obrestna mera za deponiranje sredstev pri centralnih bankah pa je celo negativna in trenutno znaša -0,4 %. Ta znesek, ki ga banka zaračuna za hrambo denarja, poznamo pod imenom ležanina. Kljub vsemu temu imamo državljani RS pri naših bankah v tem trenutku okrog 20 mrd. EUR, kar gre pripisati mentaliteti, ki smo jo prinesli iz prejšnjega režima, in pa občutku varnosti, ki ga ljudje na osnovi zaupanja v banke še naprej gojijo. Žal finančno gledano hramba tako velikega kapitala na bankah nima pravega smisla, saj je ta praktično mrtev, banke pa ga na osnovi zaostrene politike dodeljevanja kreditov na trg ne morejo plasirati. No, za povrh pa še dejstvo, da so obresti iz naslova bančnih depozitov v primeru, da v koledarskem letu presežejo 1.000 EUR, obdavčene po stopnji 27,5 %.

  • Kriptovalute

Vlak za kratkoročne mega zaslužke na tem področju je že odpeljal. Vsekakor imajo kripto valute zaradi razmeroma enostavne dostopnosti in blockchain tehnologije svojo prednost. Hitrost in enostavnost transakcije je neprimerljiva z drugimi oblikami finančnega poslovanja in nekatere kripto valute bodo skoraj zagotovo tudi obstale. Vendar še vedno ostaja odprto vprašanje regulative. Zakonodaja, razen redkih izjem, tega področja zaenkrat še ne pokriva in na ta način vrata pušča odprta za marsikatero nezakonito dejanje. Realno je pričakovati, da bodo države z ustrezno zakonodajo postopoma pokrile tudi to področje – tako iz zornega kota regulacije trga kakor tudi obdavčitve. V to vrsto naložbe ni priporočljivo vlagati večjih zneskov, temveč zgolj toliko kolikor smo pripravljeni tudi izgubiti.