V preteklosti smo doživeli že kar nekaj epidemij – španska gripa (1918), SARS (2003), ptičja gripa (2006), prašičja gripa (2009), kamelja gripa (2012) in ebola (2013) – vendar pa na nobeno od njih odziv vlad ni bil tako buren kot ravno na COVID-19.
Za špansko gripo je po ocenah umrlo med 20 in 50 milijonov ljudi, za COVID-19 pa ca. 300.000 ljudi. Razlika je resda neprimerljiva, pa vendar so ukrepi v zvezi s COVID-19 izjemno ostri, tako da je celotna ekonomija resno prizadeta, kar se bo šele pokazalo v mesecih, ki prihajajo.
Ob navedenih dejstvih se zato pojavljajo številni dvomi, ki jih ne bomo nikoli razjasnili, in teorije zarote, ki jih nikoli ne bomo razrešili, kakor tudi ne bomo dobili odgovora na še nekatera druga vprašanja iz zgodovine.
Borzni indeksi, za referenco smo vzeli S&P 500, so svoje dno dosegli 23. 3. 2020, 26. 3. 2020 je odboj dosegel 15 %, danes, konec maja, pa že ca. 30 %. Za tako kratko obdobje so to izjemne številke in prav to vzbuja nove dvome in napeljuje na teorije zarote.
Tako velik porast tečajev je potrebno v prvi vrsti pripisati odzivnosti regulatorjev, ki so se promptno odzvali na prihajajočo krizo. Veliko so k temu pripomogle izkušnje iz finančne krize leta 2009, čeprav krizi nista povsem primerljivi. Leta 2009 smo imeli najprej nepremičninsko krizo, ki je vodila v dolžniško krizo, sedaj pa smo imeli naprej zdravstveno krizo, ki vodi v gospodarsko krizo. Potrebno je poudariti, da je trenutna kriza doživela izjemno hiter popravek, kar temelji na dejstvu, da sta finančni in nepremičninski trg še vedno razmeroma zdrava, prizadeto pa je gospodarstvo, pa še tam ne vsi segmenti. Tehnološki sektor (na osnovi borznega indeksa NASDAQ Composite) je v obdobju od 19. 2. 2020 do 23. 3. 2020 padel za 30 %, danes, tj. konec maja, pa za stanjem na dan 19. 2. 2020 zaostaja samo še 5 %, medtem ko S&P 500 še vedno zaostaja za ca. 12 %. Nekatera tehnološka podjetja, kot je npr. Amazon, so v tem obdobju doživela celo pravi razcvet. Vrednost Amazonovih delnic je trenutno kar 12 % nad vrednostjo z dne 19. 2. 2020.
Odzivi regulatorjev
Ukrepi, tako fiskalni kot monetarni, ki so že bili in bodo še uporabljeni v bodoče, so v kratkem času dosegli pozitivne učinke, ki močno vplivajo na razvoj borznih indeksov.
Med te ukrepe sodijo:
- nižanje obrestne mere,
- kvantitativno sproščanje,
- helikopterski denar,
- subvencije za nakup blaga,
- nižanje davkov,
- različni popusti in
- vavčerji.
Na ta način je bila kriza obrzdana relativno hitro in nam potrjujejo tudi borzni indeksi.
Napovedi
Napovedovanje je vedno nehvaležno opravilo. Če se napoved uresniči, te vsi hvalijo, če je zgrešena, pa te vsi popljuvajo. Kljub vsemu je na osnovi izkušenj, trenutnega dogajanja in napovedi regulatorjev tudi tokrat mogoče potegniti nekaj zaključkov. Dejstvo je, da se epidemija umirja in se življenje postopoma vrača v normalne tirnice, dejstvo je, da so ukrepi regulatorjev in vlad »prijeli«, dejstvo je, da je zdravilo proti COVID-19 pred vrati, in dejstvo je, da navkljub črnogledim napovedim posameznikov, ki pričakujejo malodane konec sveta, v prihodnost lahko gledamo z optimizmom. Seveda krize ne bo čez noč konec – kot vsak vlak, ki se ustavi, tudi gospodarstvo potrebuje precej energije in časa, da ponovno začne delovati z vso svojo močjo. Največ zaupanja v prihodnost nam te dni vliva g. Jerome H. Powell, guverner FED, ki je za CBS News 18. maja 2020 v intervjuju najavil okrevanje gospodarstva v drugi polovici 2020, dokončno ozdravitev pa že do konca 2021. Njegove izjave, ki kažejo odločnost FED za popolno rehabilitacijo gospodarstva v kratkem času so:
- pri tem, kaj lahko dosežemo s programom posojanja denarja, ni nobenih omejitev,
- trenutno smo resda v kriznem obdobju, vendar je ameriško gospodarstvo zdravo in na dolgi, pa tudi na srednji rok, ne bi stavil proti njemu,
- za borbo proti korona krizi imamo na zalogi še veliko orožja.
Zgoraj navedene izjave lahko strnemo v eno samo: naredili bomo karkoli je potrebno, da premagamo krizo.
V juliju 2020 bodo objavljeni gospodarski rezultati za drugo četrtletje v 2020. Seveda bodo porazni. Samo v ZDA pričakujemo nezaposlenost v razredu 30 %, kar se do sedaj še ni zgodilo. V času velike depresije (1929–1930) je nezaposlenost dosegla stopnjo 23 %. Kljub temu pa se z napovedanimi ukrepi, med drugim z drugo emisijo helikopterskega denarja in napovedmi o ukrepih FED-a, že zdaj postopoma zmanjšujejo negativni trendi v ameriški ekonomiji. Po naših ocenah bi lahko po objavi rezultatov za drugi kvartal kapitalski trgi v ZDA za krajši čas zanihali do 15 %, do konca leta pa že lahko pričakujemo tečaje na nivoju kot so bili v februarju 2020.
Drugi val epidemije
Da, to je realnost. Verjetnost, da nas v jeseni zadane drugi val koronavirusa je velika, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da že imamo izkušnje iz prvega vala, zato se znamo ubraniti večje škode. Razkuževanje, zaščitne maske in socialna razdalja so ukrepi, ki delujejo. Ravno tako ne smemo pozabiti, da po napovedih strokovnjakov nismo daleč od razvoja cepiva. Med drugim je testiranje učinkovitega cepiva proti COVID‑19 na ljudeh za september 2020 napovedal tudi slovenski kemijski inštitut.
Večjo nevarnost kot sama bolezen predstavlja izguba delovnih navad pri ljudeh, zato je borba proti virusu v obsegu, kot smo ga bili deležni v prvem valu (ustavitev proizvodnje), manj verjetna opcija.
Priložnost za investitorje
Vsekakor. Vsak večji padec tečajev je priložnost za investitorje. Pri tem pa je potrebno poudariti, da nihče ne more z gotovostjo napovedati, kdaj bodo borzni tečaji v posameznem padajočem trendu dosegli dno. Trenutno smo v novem obdobju borznega bika (odboj tečajev od dna > 20 %), tečaji konstantno rastejo, so pa kljub temu še oddaljeni od vrha (februar 2020), in trenutek za investicijo je še vedno pravi. Pravzaprav je za dolgoročne investitorje trenutek za vstop na trg vrednostnih papirjev skoraj vedno pravi. Bolj kot pravi trenutek sta pomembna čas trajanja investicije (dolgoročnost), starost vlagatelja in racionalnost posameznega vlagatelja. Pri odločitvi o investiciji je potrebno vedeti, kaj želite in koliko ste pripravljeni tvegati, hkrati pa ostati stabilen in potrpežljiv. Čustvene odločitve so v takih primerih najslabše. Kot po pravilu ljudje odreagirajo ravno napačno, ko tečaji rastejo, kupujejo, ko padajo, pa prodajajo. V primeru, da ste posamični investitor, ki investira manjše zneske, potem je za vas primerna razpršena naložba v delnice v razvito gospodarstvo. V tem trenutku zagotovo nekaj večji delež v tehnološka podjetja, nekaj v »compounderje« in, če imate žilico za prihodnost, še manjši delež v segmente v nastajanju, kot je npr.: biotehnologija. Za povprečnega vlagatelja je najbolj primerno postopno mesečno vlaganje, na katerega borzna nihanja zaradi učinka povprečne cene nimajo večjega vpliva. V vsakem primeru pa govorimo o horizontu 10+ let.
